-
1 quick
[kwik] 1. adjective1) (done, said, finished etc in a short time: a quick trip into town.) hiter2) (moving, or able to move, with speed: He's a very quick walker; I made a grab at the dog, but it was too quick for me.) hiter3) (doing something, able to do something, or done, without delay; prompt; lively: He is always quick to help; a quick answer; He's very quick at arithmetic.) hiter2. adverb(quickly: quick-frozen food.) hitro- quickly- quicken
- quickness
- quicklime
- quicksands
- quicksilver
- quick-tempered
- quick-witted
- quick-wittedly
- quick-wittedness* * *I [kwik]adjective ( quickly adverb)hiter, uren, nagel; bister, okreten, znajdljiv, odrezav, živahen; nagle jeze, vzkipljiv; fin, oster (vid, sluh); živ (pesek itd.); archaic živ, živeč; economy živahen, likviden, tekoč; mineralogy rudnatbe quick about it! — podvizaj se s tem!to be quick by s.o. — zanositi s komquick on the draw — ki hitro reagira, odrezava quick one — "kozarček" (na hitro)quick of parts ( —ali understanding) — bistroumen, ki hitro razumequick temper — razdražijiva čud, vzkipljivostquick in the uptake — ki hitro razume, dojameeconomy quick returns — hiter donos, dobičekII [kwik]adverbhitro, nagloIII [kwik]nounživo meso; British English živa meja; figuratively življenje; American živo srebro -
2 nice
1) (pleasant; agreeable: nice weather; a nice person.) prijeten2) (used jokingly: We're in a nice mess now.) krasen3) (exact; precise: a nice sense of timing.) točen•- nicely- nicety
- to a nicety* * *[náis]adjective ( nicely adverb)fin, nežen; colloquially okusen, slasten (hrana); colloquially prijeten, prijazen (to s.o.); colloquially čeden, lep, privlačen, simpatičen; ironically krasen; izbirčen (about, in); točen, tankovesten, skrben, pedanten, precizen (in doing s.th.) figuratively kočljiv, občutljiv, rahel; (običajno z not) spodoben
См. также в других словарях:
slúh — a m (ȗ) čut za zaznavanje zvočnih dražljajev: sluh mu je hitro pešal; tako visokega zvoka s sluhom ne zaznamo; imeti dober, oster sluh; okvare, poškodbe sluha; sluh, vid in drugi čuti / napenjal je sluh, da bi slišal ušesa ● zastar. razširiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óster — tra tudi ôstra o stil. ó prid., ostréjši (ọ, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tankoslúšen — tudi tenkoslúšen šna o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tánek — nka o tudi tènek tudi tenák tènka o in ó [druga oblika tǝn] prid., tánjši (á; ǝ̀ ȃ ǝ̀) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost, ant. debel: tanek kos kruha; tanek list, papir; tanka knjiga, pločevina, stena;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čújen — jna o prid. (ū) star. čuječ: čujni psi so odpodili volka // v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preóster — tra tudi ôstra o stil. ó prid. (ọ, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víd — a m (ȋ) 1. čut za zaznavanje svetlobnih dražljajev: vid mu peša, ekspr. ga izdaja; teh žarkov z vidom ne zaznamo; imeti dober, oster vid; okvare vida; sluh in vid / izgubiti vid oslepeti 2. zastar. videz: ohraniti lep vid / na vid se mu je zdelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
